pasica_strani

Izračun navora rotacijskega blažilnika

1. del. Osnovna logika navora

1. Zakaj moramo izračunati navor?

Preden izberemo rotacijski blažilnik, moramo najprej vedeti, koliko navora približno potrebuje aplikacija.

Rotacijski blažilniki so na voljo v zelo različnih razponih navora. Nekateri so zasnovani za zelo majhne obremenitve, drugi pa za veliko večje mehanizme.

Glavni namen izračuna navora je torej določiti približno območje navora, ki ga moramo upoštevati.

Na primer, če je izračunani zahtevani navor približno 2 N·m, bi morali začeti z blažilniki v območju 2 N·m in ne z izdelki z nazivnim navorom 0,2 N·m ali 10 N·m.

Na tej stopnji le ožimo razpon navora. Natančen model blažilnika bo določen kasneje.

2. Osnovno načelo navora

Osnovno razmerje je:

Navor = Sila × Razdalja

Preprosto povedano, navor je odvisen predvsem od dveh stvari:

Kako velika je sila?

in

Kako daleč je ta sila od vrtišča?

Gugalnica je preprost način za razumevanje tega.

Osnovno načelo navora

Predstavljajte si dve osebi, ki sedita na nasprotnih straneh gugalnice.

Središče gugalnice je vrtišče.

Teža vsake osebe ustvarja silo.

Razdalja med vsako osebo in središčnim pivotom je razdalja.

Če imata dve osebi enako težo, vendar ena oseba sedi dlje od središča, ta oseba ustvari večji navor.

Če je ena oseba težja, vendar sedi bližje sredini, lahko obe strani še vedno ohranjata ravnotežje.

Enako načelo velja za pokrov.

Težji pokrov običajno ustvari večji navor.

Toda tudi pri enaki teži bo pokrov, katerega težišče je dlje od vrtišča, ustvaril tudi večji navor.

Pri izračunu navora rotacijskega blažilnika torej vedno poskušamo odgovoriti na dve osnovni vprašanji:

Kakšna je sila?

Kakšna je efektivna razdalja od te sile do vrtišča?

Spodnje metode izračuna so preprosto različni načini iskanja teh dveh vrednosti.

3. Kateri položaj je treba uporabiti za izračun?

Pred izračunom navora moramo vedeti tudi, kateri položaj izdelka izračunavamo.

Pri preprostem pokrovu, ki se vrti pod vplivom gravitacije, se navor spreminja, ko se pokrov premika.

Ko je pokrov blizu navpičnega položaja, ima gravitacija relativno majhen rotacijski učinek okoli vrtišča.

Ko se pokrov premika proti vodoravnemu položaju, se efektivna razdalja, skozi katero deluje gravitacija okoli vrtišča, poveča, zato se poveča tudi navor.

V bližini vodoravnega položaja je gravitacijski navor običajno največji.

Torej se pri preprostem pokrovu, ki ga poganja gravitacija, pri ocenjevanju največjega ali referenčnega navora za začetno izbiro blažilnika običajno uporablja vodoravni ali skoraj vodoravni položaj.

To ne pomeni, da navor ostane enak skozi ves čas gibanja.

Daje nam le uporabno maksimalno ali referenčno vrednost.

Kako se navor spreminja med polnim gibanjem, je ločeno vprašanje, o katerem bomo razpravljali vUjemanje krivulje navora.

 

2. del. Običajne metode izračuna navora

Za preprost vrtljiv izdelek, ki ga poganja gravitacija, obstajata dva običajna načina za pridobitev sile, uporabljene pri izračunu navora.

Razlika je preprosta:

Metoda 1 meri silo neposredno.

Metoda 2 izračuna silo iz teže izdelka.

Obe metodi temeljita na istem načelu:

Navor = Sila × Razdalja

1. Metoda 1: Izračun iz dvižne sile

Če je mogoče dvižno silo izmeriti neposredno, se navor lahko izračuna iz:

Navor = Dvižna sila × Razdalja od vrtišča

Tukaj je dvižna sila sila, potrebna za počasno podpiranje ali dvigovanje izdelka na merilni točki.

Razdalja je razdalja od vrtišča do točke, kjer se meri sila.

Na primer, predpostavimo, da je pokrov postavljen blizu vodoravnega položaja.

Dvižna sila, izmerjena na koncu pokrova, je:

2 S

Razdalja od vrtišča do merilne točke je:

0,5 m

Potem:

Navor = 2 N × 0,5 m

Navor = 1 N·m

Izračunaj iz dvižne sile

Pomembno je, da silo merimo počasi.

Če pokrov premaknete hitro, lahko pospešek in vztrajnost vplivata na odčitek.

Namen je oceniti navor, ki ga ustvari mehanizem, ne pa sile, potrebne za njegovo hitro pospeševanje.

Torej lahko to metodo preprosto razumemo kot:

Izmeri silo, izmeri razdaljo in izračunaj navor.

2. Metoda 2: Izračun iz teže izdelka in težišča

Če sta teža izdelka in težišče znana, se lahko navor izračuna tudi brez neposrednega merjenja dvižne sile.

Najprej se masa izdelka pretvori v gravitacijsko silo.

Nato se ta sila pomnoži z razdaljo od vrtišča do težišča.

Za preprost vodoravni pokrov:

Navor = m × g × L

kjer:

m = masa izdelka
g = gravitacijski pospešek
L = razdalja od vrtišča do težišča

Na primer, recimo:

Masa izdelka = 2 kg

Razdalja od vrtišča do težišča = 0,2 m

Gravitacijska sila je približno:

2 × 9,81 = 19,62 N

Torej:

Navor = 19,62 × 0,2

Navor ≈ 3,92 N·m

Pomembna točka tukaj je težišče.

Izračunajte iz teže izdelka in težišča

Težišče je točka, na katero lahko štejemo, da deluje teža izdelka. Njegov položaj je odvisen od oblike izdelka in porazdelitve teže.

Pri preprostem izdelku s pravilno obliko in enakomerno porazdelitvijo teže je težišče običajno blizu njegovega geometrijskega središča.

Pri bolj kompleksnem izdelku z nepravilno obliko ali neenakomerno porazdelitvijo teže se lahko težišče premakne proti težji strani. V tem primeru se za določitev njegovega položaja lahko uporabijo podatki CAD ali dejanske meritve izdelka.

Razdalja, uporabljena pri izračunu navora, zato ni samodejno celotna dolžina pokrova.

To je razdalja od vrtišča do težišča.

Torej lahko metodo 2 razumemo preprosto kot:

Izračunajte gravitacijsko silo, poiščite, kje ta sila deluje, izmerite razdaljo od vrtišča do te točke in nato izračunajte navor.

Metoda 1 in metoda 2 torej ne temeljita na dveh različnih fizikalnih načelih.

To sta preprosto dva različna načina za pridobitev sile, uporabljene pri istem izračunu navora.

 

3. del. Izračun navora za bolj kompleksne mehanizme

Zgornji dve metodi dobro delujeta za preproste izdelke, ki se vrtijo okoli vrtišča pod vplivom gravitacije.

Vendar pa številne aplikacije rotacijskih blažilnikov niso tako preproste.

Nekateri izdelki se premikajo v ravni črti.

Nekateri uporabljajo zobnike med izdelkom in blažilnikom.

Druge poganjajo vzmeti ali več sil hkrati.

Še vedno velja isto osnovno načelo navora, vendar moramo natančneje pogledati, kako se sila prenaša na rotacijski blažilnik.

1. Izračun navora za linearno gibanje z zobato letvijo

Rotacijski blažilnik lahko nadzoruje tudi izdelek, ki se premika v ravni črti.

Pogost mehanizem je:

Linearno gibanje → zobato stojalo → pastorek → rotacijski blažilnik

Izračun navora za linearno gibanje z zobato letvijo

Izdelek se sam premika linearno, vendar letev vrti zobnik, zobnik pa vrti blažilnik.

V tem primeru je treba linearno silo pretvoriti v rotacijski navor.

Osnovno razmerje je:

Navor = linearna sila × polmer pastorka

Na primer, če se breme premika navpično navzdol pod lastno težo, lahko gonilno silo ocenimo iz:

F = m × g

Potem:

Navor = m × g × r

kjer je r efektivni polmer pastorka.

Spet se osnovno načelo ni spremenilo.

Še vedno je:

Sila × Razdalja

Razlika je v tem, da je ustrezna razdalja zdaj polmer pastorka in ne razdalja od vrtišča pokrova do njegovega težišča.

2. Kako prestavno razmerje spremeni navor na blažilniku

Včasih rotacijski blažilnik ni nameščen neposredno na tečaju izdelka.

Namesto tega se gibanje prenaša prek zobnikov.

Na primer:

Gred izdelka → Zobnik → Zobnik blažilnika → Rotacijski blažilnik

V tem primeru:

Navor na strani izdelka ni nujno enak navoru na strani blažilnika.

Prestavno razmerje spremeni navor, ki ga zazna blažilnik.

Na primer, večji zobnik na strani izdelka, ki poganja manjši zobnik na blažilniku, lahko povzroči hitrejše vrtenje blažilnika, hkrati pa zmanjša navor, potreben na gredi blažilnika.

To lahko omogoči, da blažilnik z manjšim navorom krmili mehanizem z večjim navorom na strani izdelka.

Vendar pa obstaja še en učinek:

S spreminjanjem prestavnega razmerja se spremeni tudi hitrost vrtenja blažilnika.

To je pomembno, ker na navor rotacijskega blažilnika vpliva tudi hitrost vrtenja.

Torej je treba pri uporabi zobnikov upoštevati tako razmerje navora kot razmerje hitrosti.

3. Vzmetni in kombinirani mehanizmi

Ni vsak izdelek poganja samo gravitacija.

Nekatere izdelke odpre ali vrne vzmet.

Na druge lahko vplivajo:

gravitacija + sila vzmeti

Vzmetni in kombinirani mehanizmi

ali s povezavami in drugimi mehanizmi.

V teh primerih običajnega izračuna gravitacijskega pokrova ni mogoče preprosto uporabiti brez preverjanja dejanske pogonske sile.

Na primer, vzmet lahko na začetku gibanja ustvari močno silo, kasneje, ko se sprosti, pa šibkejšo silo.

Gravitacija lahko v enem položaju pomaga pri gibanju, v drugem pa mu nasprotuje.

Torej pravo vprašanje postane:

Katere sile poganjajo izdelek v vsakem položaju in kako se te sile prenašajo na blažilnik?

Pri teh mehanizmih se največji navor morda ne pojavi v vodoravnem položaju.

Upoštevati je treba dejansko razmerje med silo in prenosom.

 

4. del. Kako uporabiti izračunani navor

Kaj dejansko pomeni izračunani navor?

Recimo, da izračun da:

Največji/referenčni navor ≈ 2 N·m

Zdaj vemo približno območje navora, ki ga moramo upoštevati.

Vendar nam to še vedno ne pove natančno, kateri rotacijski blažilnik izbrati.

V območju 2 N·m je lahko veliko rotacijskih blažilnikov.

Lahko pripadajo različnim tipom, kot so diskasti dušilci, krilni dušilci, zobniški dušilci ali sodčasti dušilci. Tudi znotraj iste serije dušilcev je lahko na voljo več navornih vrednosti in modelov.

Naslednji korak je filtriranje teh kandidatov po osnovnih zahtevah, kot so smer dušenja, ali je potrebno enosmerno ali dvosmerno dušenje in delovni kot.

Tudi po potrditvi teh zahtev je lahko še vedno na voljo več primernih blažilnikov.

V nekaterih primerih lahko blažilnik doseže zahtevani navor, smer dušenja in delovni kot, vendar dejansko gibanje izdelka po namestitvi še vedno ni zadovoljivo.

Zakaj?

Ker nam ena sama največja vrednost navora pove le raven navora na referenčni točki. Ne opisuje, kaj se dogaja med celotnim gibanjem.

Navor izdelka se lahko spreminja glede na položaj.

Navor blažilnika se lahko spreminja tudi z vrtilno hitrostjo in temperaturo.

Zato je naslednji korak pregled ujemanja krivulje navora in razumevanje, ali krivulja gravitacijskega učinka izdelka in krivulja dušenja blažilnika dobro delujeta skupaj skozi celotno gibanje.

Izračun navora nam torej pomaga najti pravo območje navora, vendar je to le en korak pri izbiri rotacijskega blažilnika.